top of page

Zdopingirana družba

Doping v športu je zelo velik problem in posel sočasno. Za doseganje prvega mesta je dovoljeno vse, kar ni izrecno prepovedano. Družba časti le zmagovalce. Antični ideal se je dokončno uveljavil in izrodil. Zmaga je bistvo Darwinove evolucijske torije, čemu torej zgražanje in svetohlinstvo? Celotna družba je prežeta z zmagovalno mentaliteto. Do naslovnic pridejo le zmagovalci. Vredno je biti prvi.

Zmagovalcev je več vrst. Zmagovalec je lahko najbogatejši državljan, je miss Univerzum, je najboljši ljubimec, je naj zdravnik, je naj klepar, je naj direktorica, je naj pevec, je najboljši pivec, je naj šoping animal, je Naj všečkar, je naj... Ker je povpraševanje veliko je tudi kandidatov za Naj mesto veliko. A le za enega je mesto na vrhu. Rešitev je doping ali z drugo besedo uporaba nedovoljenih sredstev, da splezaš na vrh.

Za veliko zgoraj naštetega lahko poskrbi denar. Z denarjem lahko kupim všečke, lahko si privoščim lepotno operacijo, lahko kupujem in podkupujem. Obstaja tudi manj prijeten doping, ko grozim, izsiljujem, škodujem, ranim, ubijam. Če je to znotraj zakonitih meja potem je vse OK. Če je zunaj, postane problem, ko me ujamejo. Ker potem se ves gnev zlije na črno ovco. In vsi se dobro počutimo, ker so našli še enega prevaranta in smo sami ušli nekaznovani.

Psihologija uči, da je vsak človek lahko zmagovalec. Vendar to v konkurenci sedmih miljard ljudi na svetu ni lahko opaziti. Potrebno se je dvigniti nad ostale in zasijati. Še sreča, da je človeška natura zadovoljna, če se dvigne nad soseda. Tako je lažje zmagovati, vsaj lokalno in tudi več velja. Če mi spodobno delo ne omogoča dovolj zaslužka za to, da lahko zmagam v domači ulici se poslužim dopinga. Za začetek grem po kredit za nov sijoč avto. Če to ne zadošča se grem sivo ekonomijo in s tem okradem sodržavljane. Lahko me zapelje na kriva pota kriminala, ki obeta hiter in lahek zaslužek. Dopingov je toliko vrst, kot je zmagovalcev. Družba in posameznik v njej je zdopingiran do onemoglosti. Še sreča, da imamo na televizijah dandanes možnost prevrteti reklame.Težje je uiti jumbo plakatom.

Vprašanje je kdo kontrolira vse te vrste dopinga. Protidopinška komisija ima veliko dela in glede na število družbenih športov je to praktično nemogoče zadovoljivo izvajati. Kot vrhovnega varuha družbenega dopinga smo postavili sodnika, ki določa kaj je še dovoljen doping in kaj prepovedan. A vrag je, da ima vsak, ki ga ujamejo možnost zagovora in ugovora vesti. In pravo se je že zdavnaj izpridilo v lastnih dopinških aferah in ni zaupanja vredno. Tako pridemo v pravu do moralnega močvirja še hitreje kot kje drugje. Naučili so nas, da je morala družbe dogovor večine, norma, ki sploh ni zapisna in se spreminja z letnimi časi.

Pa je dpoing sploh problem, če je tako zelo razširjen. Ni mogoče naravno stanje? Za delovanje človeka se zdi doping nujno potreben. Človeka, ki želi biti prvi se mora gnati do svojih skrajnih meja. Še najboljši Ronaldo ni večen. Z leti se mu že prav pošteno pozna, da so njegova najboljša leta mimo. Mogoče bo to agonijo lahko nekoliko podaljšal. Tudi če to počne na čist način in brez kemije je vadba telesa le prepotrebni doping za zmagovalno mentaliteto.

Človek je del biologije iz katere nenehoma poskuša ubežati. V naravi preživijo najmočnejši, najboljši, najhitrejši, najbolj toksični. Luksuz preobilja sodobnega človeka je, da se lahko preizkusi v športih, ki z neposrednim obstankom življenja nimajo nič. Šport ohranja kondicijo za zmagovalni instinkt in nirvano zmage. Slast zmage, pa čeprav le za pet minut, opijani vsakega. In smo spet pri dopingu, ki mu preprosto ni moč ubežati. Biti Naj na katerem koli področju, nam da naval ugodja. Zanimivo ime smo dali živčnemu prenašalcu in hormonu ugodja, ki v naših možganih poskrbi za naše dobro počutje, DOPAMIN. Doping vitamin. Ves trik je torej dopingirati možgane in smo zmagali.

Hm, hm... To tudi znamo početi, a je nedovoljeno. No včasih tudi dovoljeno v majhnih in zmernih količinah. Hrana, sex, droge vsi lahko povečajo količino doping vitamina dopamina. Zakaj torej usmrtiti športnika, ki se je za pet minut slave, zavezal telesnemu propadu?

bottom of page