Je vojna z robotom izgubljena?
Človeška kreativnost je neizmerna. Pa je res? Za kreativnost potrebujem možnosti. Te možnosti se morajo pojaviti v času, ko razmišljam o problemu, da lahko med možnimi izberem najboljše, najbolj verjetno. Boj med robotom in človekom se torej zoža na to, kdo lahko v krajšem času ponudi več možnosti in kdo bolje izbere.
Zadnje odkritje sončnega sistema podobnega našemu, ki ga je NASA objavila skupaj z Googlom je tehnico nagnilo odločno na stran umetne inteligence.
Strojno učenje, ki ga je uporabil Googlov strokovnjak za umetno inteligenco in izkušen software inžinir Chris Shallue, ki je skupaj z astrofizikom Andrew Vanderbergom, omogočilo odkritje novega planeta, ki so ga predhodni manualni in automatični programi iskanja planetov spregledali. Raziskovalca sta uporabila 15000 podatkovnih točk,ki jih je omogočila NASA in ustvarila nevronsko mrežo podobno tisti v možganih,ki se je skozi devet mesecev učila prepoznavati svetlobne vzorce, ki prihajajo od odaljenih zvezd in nakazujejo na obstoj planeta.
Program umetne inteligence za iskanje novih planetov sta najprej testirala na 670 zvezdah. Kar je raziskovalcema vzelo 8 ur dela, je program izvedel v nekaj minutah. Oder je bil pripravljen za odkrivanje novih nepoznanih planetov.
Odkritje novih planteov Kepler-90i in Kepler 80 g, ki krožita okrog zvede Kepler-90 z osmimi planeti je edini drugi poznan sistetm v vesolju, ki ima enako število planetov kot naše osončje. Tu se sicer podobnost neha, saj je sistem mnogo manjši in predvsem mnogo toplejši od našega osončja. Vendar raziskovalca imata precej ambicioznejše plane in do leta 2050 napovedujeta odkritje planeta s tujim življenjem.
Image credit: NASA/Ames Research Center/Wendy Stenzel
Tu se pojavi vprašanje kakšno življenje sploh iščemo. Zdi se, da je človek že skreiral tuje življenje na Zemlji (sintetični virusi, sintetične bakterije) in ni potrebe po iskanju le tega v vesolju. Mogoče pa bi lahko uporabili umetno inteligenco za iskanje novih oblik življenja v vesolju. Takih, ki jih na Zemlji na poznamo.
Kaj torej ostane človeku potem, ko ga je mašina še enkrat več premagala. Moj odgovor je kreativnost. Program umetne inteligence je skreiral človek. Uporabil je bistveno hitrejšo mašino kot so možgani in ji dal možnost, da prva odkrije nekaj novega. Vendar je bila zadnja beseda še vedno človekova. Pri iskanju novih planetov je bilo veliko lažno pozitivnih rezultatov, ki so bili za mašino enako pomembni. Raziskovalca pa sta si vzela pravico odločati in sta na koncu tudi določila, kaj je in kaj ni nov planet. Za zdaj ima človek še zadnjo besedo Do kdaj?.
Izid vojne je namreč ob sedanjem napredku umetne inteligence lahko napovedati. Bolj zanimivo vprašanje je kdaj bo umetna inteligenca preskočila prag in bo začela kreirati samo sebe. Potem se namreč pojavi nov boj. Boj dveh inteligentnih bitij biološkega in umetnega. Nov boj med najbolj prilagojenimi gospod Darwin. In naših pet minut na evolucijskem odru bo mimo.