Program amerikanizacije
Razvoj umetne inteligence, ki smo mu priča v zadnjem obdobju ruši meje. Pametni računalniki, pametne tablice, pametni telefoni in nad vsem pametni roboti. Pameti ni nikoli preveč, vendar se v tej poplavi pameti človek vpraša kakšna pamet je to. Ali bolje, kdo to pamet ustvarja? Ali smo že presegli mejo, ko ima umetna pamet svojo pamet? Ali mi upravljamo z umetno inteligenco ali se je razmerje menjalo in umetna inteligenca upravlja z našo? To da je človeška pamet omejena verjetno ni posebno odkritje. Vendar je naša in nanjo smo bolj ali manj upravičeno ponosni.
Zagotovo je eno. Naša, moja, tvoja pamet je najboljša. Na to smo posebej občutljivi. Lahko smo brez denarja, nimamo najlepšega doma, najzmogljivejšega avta, lahko nam manjka roka, nismo v najmondenejšem letovišču. To znamo upravičiti. Že najdemo neko zadovoljivo razlago, ki pomiri ego. Ne pustimo pa si ugovarjati, da naša pamet ni najboljša. Že mali poskus v tej smeri pokaže ves bes našega ega. Večina naših odnosov temelji na tem, da previdno preizkušamo, do kje naš sogovornik še prenese napad na njegovo pamet. Politično korektnost uporabljamo vedno v krogu tistih, ki so nam dragi. Za one druge se ne zmenimo. Te lahko zmerjamo.
Pravzaprav imamo radi, če jih kdo rani. Še prav posebej nekatere. V resnici imamo to nadvse radi, uživamo. Samo da nismo mi tisti ki povzročamo bolečino. Tega ego ne prenese. Ha, če misliš, da si drugačen in ravnaš drugače se ne poznaš prav dobro. Prav zares. Mogoče to delaš bolj prikrito. Vendar radi vidimo, če so drugi ranjeni, prav posebej nekateri. Licemerno se zgražamo nad ravnanjem tistih, ki to delajo v našem imenu, saj naša pamet ni tako zlobna. Tega naš ego ne bi prenesel.
Kaj pa če je naša pamet že manipulirana. Če ne odločam več sam. Kako naj vem ali ni moj ego postal slepi izvrševalec programa, ki mi ga je vgradila družba. V amerikaniziranem svetu se zdi, da imamo vsi vgrajen podoben program potrošništva. Zadnjič sem srečal kolega, ki ima najnovejšo verzijo programa materialnega konzumiranja. Sam sem zadovoljen s staro XP verzijo, ki jo novejši programi ne podpirajo več. Tudi razvoja za to verzijo ni več. Za bazično potrošništvo je moja verzija pravšnja. Program amerikanizacije omogoča mehansko reagiranje. Ne sprašujem se ali je to smiselno. Cena, ki jo plačamo za mehansko reakcijo je najnižja možna. Uporaba pameti je precej dražja.
Še vedno pa se zdi, da je na drugi strani sogovornik človek, čeprav mehanski človek, človek z vgrajeno tujo pametjo. Programu amerikanizacije je uspelo pretentati naš ego? Kajti bilo bi nadvse neprimerno, če bi občeval z robotom. Moj mali ego ima dostojanstvo in tega ne bi prenesel. Kaj bo takrat, ko bo na drugi strani pravi robot. Mogoče se bo dalo ego tudi takrat pretentati. Stvar malo spominja na težavo, ki jo imamo danes pri določanju spola. Aha gospod, vi ste gospa. Ne mladenič jaz sem Ono. Z biološkega stališča je to težava sistematike, ker smo preveč osredotočeni na eno samo dimenzijo človeka. Ampak ta težava je tako ali tako umetna.