Imunski sistem rastline?
Če bi pred tridesetimi leti profesorju trdil, da imajo rastline imunski sitem bi gladko padel na izpitu. Rastline in imunski sisitem ja pa kaj še kolega. Ko danes pogledamo na stvar od daleč presenečeno ugotovimo, da je imunski sistem pri rastlinah prisoten in v marsičem bolj učinkovit od tistega pri živalih in človeku. Žal so bili prvi izsledki Waarda o imunosti rastlin leta 1902 spregledani in se je imunologija rastlin kot veda začela uveljavljati vsaj pol stoletja kasneje kot njena živalska sestrična.
O rastlinskem imunskem sistemu danes vemo, da omogoča rastlinam direkten odgovor na molekule, ki pripadajo tako patogenim kot nepatogenim mikrobom. Poleg tega pa rastlinam daje možnost bolj specifičnega odgovora na patogene organizme. Rastlina lahko virulenčne dejavnike mikrobaa prepozna direktno ali pa preko poškodb, ki jih naredi rastlini.
Rastlina razloči med bakterijami in virusi. Slednje lahko specifično prepozna in uničuje preko majhnih RNA molekul. Rastlina ima možnost zaznave insektov in aktivnega odgovora nanje. Odgovarja lahko na nivoju posamezne celice, celotnega organizma ali celo na nivoju rastlinske skupnosti. Presenetljivo veliko za organizme, ki jih zaradi njihove nesposobnosti premikanja dajemo v nižji razred v primerjavi z živalmi.
Kaj je bistveno različnega med rastlinskim in živalskim imunskim sistemom? Prisotnost gibljivih imunskih celic in sposobnost tvorbe protiteles. Ostalo je začuda zelo podobno tako po načinu in izvedbi. Vemo, da imunost živali omogoča spomin na točno izbrani mikroorganizem. Tudi rastlina ima imunski spomin. Ker nima centralnega krvožilnega sistema informacijo pošlje vsaki posamezni celici, ki lahko daleč stran od prvotnega mesta infekcije nespecifično odgovarja na ponovni stres, fenomen imenovan sistemsko pridobljena rezistenca.
Rastlina si v tem procesu pripravi svoj lastni aspirin. Predno rastlinska celica propade v boju z mikrobom proizvede metil salicilno kislino, ki jo razpošlje po rastlini. Ko metilsalicilna kislina dospe do zdrave celice le ta naredi salicilno kislino, ki sproži imunski odgovor in rastlino nekaj dni varuje pred različnimi patogeni. Še en analog salicilne kisline, acetilsalicilna kislina (aspirin) je izjemno zdravilo, ki smo ga po zgledu iz narave pripravili. Kot vedno je zgodba v biologiji bolj kompleksna, vendar nakaj je jasno ko pogledamo molekularne podrobnosti. Rastline glede imunskega sistema in sposobnosti zaznave ne zaostajajo za živalskim in humanim imunskim sistemom.
Njihov imunski sistem je bolj ekonomičen, saj ne zahteva vojske imunskih celic. Je bolj enostaven, kar je s stališča regulacije lažje zagotoviti. Vsaka celica ima zmožnost imunskega odgovora. Kljub temu, da menimo, da rastline nimajo živčnega sistema lahko signali hitro potujejo. Zdi se, da so vse celice ves čas obveščene o dogajanju v organizmu. Na nivoju imunskega sistema torej med rastlinami in živalmi ni vsebinskih razlik.
Za razliko od človeka prehlajena rastline ne potrebuje počitka in bolniškega dopusta, ki telesu omogoča vse sile usmeriti na imunski odgovor. Imunokompromitiran živalski organizem je namreč lahek plen mikroba. Vprašanje je, če je lahko rastlina, glede na naravo svoje sistema, sploh imunokompromitirana. Res je, da je rastlina zato žrtvovala del svojega tkiva, ki je v boju z mikrobom odmrlo. Vendar to počne tudi žival, le da bolj skrito. Z virusom napadle celice naš imunski sistem brez usmiljenja pokonča, še predno bi se virus utegnil razmnožiti. Podobno naše imunske celice naravne ubijalke uničijo vse pohabljene celice. Naravna selekcija navznoter v živalskem organizmu ne pozna usmiljenja. Preživijo lahko samo najmočnejši in zdravi. Alternativa je rak in zmaga mikroba.